GJURGJEVDENJ
Zamirisale sveqe, razceftele voqke… se zaproleqillo, se razzelenjillo… pllanjine joshte se sharene Gjurgjevdenj je… Lugji se radujet i zarabotujet, nagjubrujet i zaorujet pa nekuje i zasivujet. A stoka se raduje na zeleno i shareno, na vreme vruqo vo pole se razigruje i se razferluje. Konji se valkaje i se kesaje, gujeda paset i gledaje da begaje. Vo jeno sello na krajdunja, vo jene kuqe niske, vo jeno mesto visoko, niz polinja shiroke, niz pllanjine stare, niz njive dellge i livade prave, niz reke krive i derva zdrave – zhivot razceftuje otnovo… zhivot razceftuje vo Shishtejec. Ovde ima proleq ima zima ima jesenj ima leto ima vruqo, studeno, ima bello, shareno, ima sneg, dozh, ima denj i noq, ima kuqe, pojate, lugji, stoka, deca, starci, zhene, mllade, ima pllanjina, pole, livade, njive, vode, reke, ima breze, buke, verbe, jasike, ima belice i gorolije, ima babenzabec, trendafil i kiselice, ima trava, seno, ima konji, krave, ovce, jagenca, tevcinja, ima bacilla, kucica i kutraci, ima vuci, zajci, lisice, ima sence i mesecina …ima zhivot Denj pred potke se zapotkuje, se paqi i se mije, se cishti i se klie. Denj pred Gjurgjevdenj se potke, peti denj peti mesec svaka godina. Svi stanujet niz noq i predsaba idet vo shume, kershet grankoj i beret sveqe i prajet breminja i digaje gllasoj i pujet pesnja: “Ta shto si gi granke shirnalla mori verbice gjurgjevdenjova”. So grankoj suhe se kllade ogenj , se grie voda i pobergo da se zgrie, svi da se izkepet, da se izkepet napred da ne gi projde mecka. A mallove zaigrujet kuqicanana. Kuqe se pretresujet, dushica varojna udara. Slive, jabuke, creshnje razceftujet, dvoroj se metet i bahce se sijet. Tupani llupaje i svirle zasvirile, na stredsello se igra i se puje, praznik je naj golem, zima se zabrava i vo leto se iliza… praznik je gjurgjevdenj. Nekoga stara majka mi veleshe: “Majkino, svi trebe so jajce da se izkepet za da bidet zdrave i jake, svi i so sveqe i belice da se izkepet i ka nji da ceftet. Gjurgjevdenj je… vreme za vagjanje dadenice, mesecina je povna i je vreme za vade secenje. Da dojdesh jenosh i merak da ti ostane i da ti je millo da se razshetash niz livade i niz shume da cujesh ka pujet piliqica i da pijesh mallo bistra voda studena. Pantim ot mallov mi veleshe babo “…ot virce sinko se pije naj bllago, ot virce sinko se pije na kolena i na kolena sinko cujek se pokllonjuje i na kolena veli falla. Kuqe mallove naprajene ot kaf i ot kamenj catije dignate nad grede i poshijene so plloce, plevnje so sllama i direci. Polesok i on star i ni da ti veli “kolko puti mi si preripav”. Nad polesok se beset krushe bozdoganke, slive qulubarke i jabuke starkinke. Porta stara so dve krilla, pramporec zad nja i rogoj nad nja, zhelezce za otvoranje otnapre i shul za zatvoranje otnazaq. Ka skraja vo dvor bunar lladen, kuqice pribrano mallovo so hambar vo netra i ugnjishte vruqo, mleko se vari i se tura, urde i juhe sedet skraja. Nabeseno je sveshto potrebno, ot sekire i kemese so motike, kopaci, kazme, nakuallo i kosa, serp obesene du derva razcepene naredene i debunke razceknate i treske suhe. Ugnjishte naklladeno i vernik nad njego , zharje nad vernik i priganice pod njego… priganice gjurgjevdenjove.